Kako izboljšati spanje dojenčkov

Kako izboljšati spanje dojenčkov

V teoriji je preprosto: kopanje, hranjenje, crkljanje in že dojenček spi v svoji posteljici. V praksi pa je ta postopek malo drugačen.

Ena najpomembnejših in najdragocenejših stvari za starše je, da dojenček čim dlje in čimbolj trdno spi. Predvsem ponoči.

Ne glede na to, koliko dojenček spi, je predvsem pomemben odnos, ki ga imajo starši do dojenčkovega spanja. Če samozavestno pristopimo k pripravam na spanje malčka, bo to že en korak bližje želenemu cilju.

  1. Zlato pravilo – z dremežem v posteljico

Zlato pravilo je, da dojenčka položimo v posteljico, ko začenja biti zaspan in ne ko že spi. Tako se bo dojenček hitreje navadil, da sam zaspi. Obenem bo tudi čas, ki ga porabimo za priprave dojenčka na spanje, skrajšan.

Če dojenčka navadimo na tako spanje, se bo kasneje, ko ponoči ne bo več potreboval hranjenja, lahko ob morebitnem zbujanju med nočjo sam uspaval nazaj v spanec, brez da bi za to potreboval dotik in pozornost staršev.

  1. Mehka odeja lahko nadomesti vaš objem

Nekateri dojenčki neradi sledijo uspavalnemu toku in se zbudijo čim so položeni v posteljico ter zaznajo, da starša ni več ob njih.

Da bi to preprečili, lahko v posteljico položimo mehko odejo, na kateri lahko prej sedimo oziroma smo zaviti v njej. S tem bodo mehkoba, toplota in vonj dojenčka še naprej uspavali tudi, ko bo v posteljici.

Pri tem je treba paziti, da odeja dojenčka ne bo ovirala. Naj bo lepo poravnana, saj bo s tem dojenčku onemogočeno morebitno zavijanje v odejo, medtem ko spi.

spanje_dojenckov_posteljica

  1. Posteljica naj bo čim bližje postelji staršev

Nekateri starši so nadvse navezani na svoje dojenčke in želijo biti neprestano z njimi; nekateri dojenčki so zelo zahtevni in potrebujejo neprestano pozornost staršev. V obeh primerih je morda edina rešitev, da starša in dojenček ponoči vsaj malo spijo, spanje v isti postelji z dojenčkom.

Bolje kot spanje v postelji skupaj z dojenčkom (starim do šest mesecev), je spanje dojenčka v posteljici tik ob ležišču staršev. Tako bo spanje za dojenčka bolj varno, starša se bosta lažje naspala, nočno hranjenje dojenčka pa bo še vedno le ‘izteg roke’ stran.

  1. Starejšega dojenčka naj pomiri le glas starša

Dojenčke starejše od petih mesecev lahko počasi začnemo odvajati navezanosti na nenehen starševski dotik. S tem bo dojenček hitreje sam zaspal, starši pa bodo nazaj pridobili nemoten nekajurni spanec.

Odvajanje poteka postopoma. Po ustaljeni rutini priprave na spanje (kopanje, hranjenje, crkljanje, uspavanje …), se dojenčka med dremanjem položi v posteljico. K posteljici si nato mamica ali očka postavi stol in počaka nekaj minut poleg dojenčka. Če se otrok v tem času zbudi, ga potolažimo z božanjem in govorjenjem, dokler se ne umiri in zaspi. Cilj je, da se dojenčka, po tem, ko je položen v posteljico ne crklja več – to storimo edino, če otrok nikakor ne more zaspati in se neprestano joka. Tak postopek uspavanja ponavljamo štiri dni.

Peti dan stol pomaknemo na sredino sobe in dojenčka, ki se zbudi poskušamo miriti le z našim glasom. To ponavljamo še tri dni.

Deveti dan stol pomaknemo še dlje od posteljice – do vrat. Tudi tokrat poskušamo dojenčkov jok miriti le z glasom.

Če se bo dojenček pridno privadil novega načina uspavanja, bo kmalu, ko bo zvečer položen v posteljico, sam spal naprej, brez da bi potreboval konstantno pozornost staršev.

spanje_dojenckov_jok

  1. Dopustite tudi jok

Včasih je metoda ‘izkojanja’ najboljša. Ko je dojenček star med štirimi in osmimi meseci, lahko preizkusite metodo dopustitve joka. Pri tem je treba upoštevati otrokov osebnostni značaj. Na nekaterih dojenčkih bo metoda delovala, na drugih ne.

Ko dojenčka položimo v posteljico zapustimo sobo. Če se začne jokati, ga pustimo nekaj minut in če se ne ustavi jok pomirimo z nagovarjanjem in božanjem. Vsak dan dojenčka pustimo jokati minuto več, preden ga gremo pomiriti. Počasi se bo navadil, da v posteljici le ni tako hudo in lahko spi tudi sam.