Sanje oz. nočna terapija

Sanje oz. nočna terapija

Sanje so del vsakega spanca. Ampak zakaj sploh sanjamo? Po zadnjih študijah naj bi bile sanje v bistvu naše misli, ki organizirajo in urejajo spomin. Bile naj bi nekakšna nočna terapija.

Po raziskavah dr. Marka Stokesa, nevroznanstvenika z Oxforda, so sanje aktiven proces urejanja spomina, s tem urejanjem pa posledično vplivajo tudi na naše vedenje v prihodnosti.

Dr. Robert Stickgold, profesor s Harvarda, pravi, da je do sedaj o sanjah le malo znano. Vemo, da sanjamo v barvah. Vemo, da sanjamo kompleksne zgodbe, ki so velikokrat bolj čustvene kot naše resnično življenje. Vemo, da so sanje bolj vizualne kot slušne.

Ne poznamo pa še mehanske zasnove sanj. Kako so sestavljene in iz kje prihaja material, ki sestavlja sanje.

Leta 1953 sta sicer raziskovalca Nathaniel Kleitman in Eugene Aserinsky odkrila fazo REM spanja (rapid eye movement – faza hitrega premikanja oči). Sanjamo sicer tudi v ne-REM fazi, vendar so sanje v fazi REM najbolj intenzivne.

Raziskovalci na Japonskem sanje raziskujejo z MRI skeniranjem možganov med spanjem opazovanih, ki kasneje povedo kaj so sanjali. Študije so pokazale, da so se možgani enako kot v sanjah odzvali tudi ko so jim raziskovalci pokazali iste podobe, ki so jih sanjali na fotografijah. – Razlika je le v tem, da v sanjah mi dejansko ne vidimo nobenih vizualnih podob, ampak si te situacije le zamišljamo.

Te vizualne podobe so produkt misli, med urejanjem spomina. Lahko bi rekli, da so sanje neke vrste terapija. Z njimi urejamo spomin in misli, ter si osmišljamo pomen stvari, ki smo jih doživeli in o čemer razmišljamo.

Sanje so v večkrat negativne kot pozitivne. To je zaradi dejstva, da ljudje večino časa razmišljamo o stvareh, ki nas skrbijo.