Zgodovina ležišč

lezisce_zgodovina

  • Zgodovina ležišč sega že v mlajšo kameno dobo. Takrat si je človek naredil ležišče iz listja, trave ali slame, čez pa si je za večje udobje pogrnil živalske kože.
  • Egipčani so pred približno 3000 leti ležišče dvignili od tal, da so se izognili umazaniji in škodljivcem. Take postelje so uporabljali predvsem pripadniki kraljevih družin. Podložniki pa so še vedno spali na palmovih listih.
  • V rimskem času, približno 200 let pred našim štetjem, so premožnejši Rimljani šli korak naprej s tem, da so napolnili blazine s perjem, senom ali volno. Tako je spanje postalo boljše in udobnejše.
  • V renesansi so bila ležišča premožnejših polnjena z grahom, perjem ali slamo, pokrita pa so bila z žametom ali svilo.
  • Kasneje so ležišča prekrivali z mrežami iz vrvi, ki pa so jih morali za doseganje ustrezne trdote ležišča vedno znova napenjati.
  • V 18. stoletju so začeli izdelovati ležišča iz kvalitetnega platna in bombaža. Notranjost ležišča pa so napolnili z naravnimi vlakni, kot so kokos, bombaž, konjska žima in volna. Robovi ležišča so bili šivani, zgornji in spodnji del ležišča pa sta bila povezana s pomočjo gumbov.
  • Leta 1926 so izumili tehnologijo za izdelavo lateks pene. Podobna pena se še vedno uporablja v ležiščih iz lateksa.
  • V 30-ih letih 20. stoletja so se začele na veliko uporabljati ležišča z notranjim vzmetenjem.
  • V 60-ih letih 20. stoletja so bile predstavljene in se začele uporabljati moderne vodne postelje, kakršne poznamo še danes.
  • V 70-ih letih 20. stoletja so pri NASI izumili material, ki je danes znan kot spominska pena. Ležišče iz spominske pene pa pride v širšo uporabo leta 1992.
  • Prav tako v tem času napreduje tehnologija za proizvodnjo penastih ležišč in vzglavnikov, kar omogoči masovno proizvodnjo pene in lateksa.
  • Leta 2000 se uveljavijo ležišča, ki jih ni potrebno obračati.
  • Danes imamo na trgu veliko ponudbo ležišč, tako da lahko vsakdo zase najde ležišče, ki mu ustreza.